[Lyric] Tipičen Politično Kritičen (Strupeni Poeti)

[Verse 1: Psevdonim]
Jaz rojen sem v neverjetno groznemu Tartaru
Kjer ogenj upanja vgaša se še na Hestijinem oltaru
Zato s komada skušal sem ustvarit Prometeja
Da podam med kipe ga posvarit, da resnica se prireja

Že od mladih nog sledim na ledu slep ta lep načrt
Da bom marljivo stregel preden pride tale smrt
Če sposoben si pa se ne trgaš, da potrdi to kos papirja
Postavljen si na rob, (točno tolko) da te zajema periferija

Pizdarija, mam v mezincu status quo zato zalotim
Se pri davljenju z anarhistično roko
Apliciram zdaj naš bol prek te balade
Dvomim da bote še sploh pomežiknili vsled preklete nadvlade

Baje ne vem se vgriznit v jezik, ko je treba
Da bo mi pozneje v življenju to še jeba
In bi parkrat globoko vdihnil preden kaj povem
Če mi ne bi škodil zdaj že zrak katerega požrem
Še mesto, ki zidam ga v oblakih, je kontaminirano
Mi nimamo niti minimalno zaščito
In ni to, samo vlada kriva
Tud od nas narava spoštovanja ne dobiva

Paradižniki so večji že od moje glave
Čemu rastni geni, raziskave vse nezdrave?
Ne sejat sovražtva, odkopavat bojne sekire
Sadite raje sadje al bodo vas spremljale valkire

Aspartam, ki znan je še pod tisoči imeni
Je tihi ubijalec, ki sladka živila naša
In brez vesti se znašajo nad nami, gnoji eni
Medtem, ko prohibirana Stevia, več kot potrebno prinaša

Za bolezni, ki posledica so tega homicida
Imajo oni seveda vsa zdravila, ki so mega prida
Daj poglejte prosim, kolko najstnikov se gre obesit
Ker so jih zdravila za namišljeno bolezen šla izravnovesit

Naj povem, da nikakor nisem za zlorabo Cannabis sative
Ma pa v zmernih količinah mnoge dobre vplive
Pa ne samo kot zdravilo, tudi za tekstil, papir, prehrano in gorivo

In prekleto, vedno za vsem stoji pohlep in ta denar
Misliš, da si brez spoznanja bistva lahko miljonar?
Vi kar, pokradite nam vse kar še nosimo v gorečih srcih
A tud, ko vgasne bo topleje kot je vaše
Upam, tisti, ki še niste, da spoznate zakaj smo tukaj
Razumeti moramo, da smo neporazni skupaj
In komot bi lahko bil atentator
Ampak vem, da je ljubezen najvplivnejši diktator

[Verse 2: Enigma]
Živimo med nebesi in peklom
V konstantnem stiku s Satanovim poreklom
Življenje socialnega pritiska in zlorabe
Moj oče vsak dan požira solze pozabe

Ničesar ne spoštujemo dovolj
Čakam dan, ko bom lahko z roba globusa padel dol

Sebični idioti živijo na veliki nogi
Na Slovencih mojih vse kar vidim-nasajeni rogi
Še dijakom, ki komaj shajajo štipendije odvzete
Vse samo, da ostanejo jim plače preklete

Uprava uravnava številna življenja
Drsenja po tankem ledu koruptivnega sistema
Tema v kateri oni določijo moč ogenjemetovega brstenja
Posledično mojega notranjega vrenja

Dovolj mam sedenja
Ko od obupa proti nebu gledam, molim h Chemtrailom
In vprašanje kaj vse vsebujejo te črte
Vem pa za ziher, da ni izvito iz trte
Miljon načinov reduciranja populacije
Na bruhanje mi gre, kam denar nas pelje
Veselje vas bo minilo, ko razkrijem hudodelje
Ker verjamem, da so vsem otroci največje želje

V vir življenja se dodaja fluor (pa kaj si nor?!)
Igrajo poker reduciranja na karto neplodnosti
In na žalost jim uspeva ob naši neosveščenosti
Uspeva jim ob naši nezainteresiranosti

Oče vedno znova podari mi svojo glavo
Zbirka kot biblioteka za iluminatsko zastavo
In ko se združi vsa poceni izkoriščena delovna sila
Moč bo takšna, da zlobo ne rešijo več niti krila.(Komaj čakam...)